Delovne izkušnje kandidata so za delodajalca zelo pomembne, saj kažejo na to, da je sposoben ne le razumeti teoretične osnove svojega poklica, temveč te veščine tudi uporabiti v realnih situacijah. Vse vrste delovnih izkušenj dokazujejo, da se je kandidat že soočal z izzivi in zanje iskal rešitve ter da je hkrati že sodeloval v delovnem okolju. Vse to kaže na kandidatove vrline, kot so prilagodljivost, delavnost, ekipno delo, motiviranost in podobno.
Delovnih izkušenj pa posameznik ne pridobi samo skozi formalno zaposlitev. Obstajajo namreč številne možnosti, skozi katere lahko vsak obogati svoje znanje in razvije veščine, ki mu kasneje lahko pomagajo na karierni poti.
Eden izmed najboljših in hkrati najbolj razširjenih načinov pridobivanja tovrstnih izkušenj je skozi prostovoljstvo. Slednje omogoča razvoj praktičnih veščin skozi prispevanje k dobrobiti skupnosti. Prostovoljstvo se lahko izvaja v nevladnih organizacijah, različnih kulturnih ustanovah, lokalnih podjetjih in podobno, pri čemer se lahko pridobijo raznolike izkušnje in razvijejo raznolike veščine. Posameznik na ta način na primer vadi ustrezno komunikacijo v določenem okolju, lahko se preizkusi kot vodja projektov, preizkusi svoje sposobnosti na področju organizacije, timskega dela in podobno.
Drugi razširjeni načini pridobivanja delovnih izkušenj so prakse. Mnoge organizacije in podjetja ponujajo možnosti za opravljanje prakse, četudi ne gre (vedno) za plačano zaposlitev. Prakse so izjemna priložnost za pridobivanje delovnih izkušenj v panogi, ki posameznika zanima. Opravljanje prakse hkrati pomeni spoznavanje dela v realnem, praktičnem okolju. Za prihodnjega delodajalca to pomeni manjšo skrb glede uvajanja v delo, za posameznika pa lahko opravljanje prakse pogosto vodi do zaposlitve v dotični organizaciji oziroma podjetju.
Dober način pridobivanja izkušenj predstavlja tudi udeležba na različnih delavnicah, seminarjih, tečajih in ostalih oblikah neformalnega izobraževanja. Hkrati tovrstna udeležba pripomore h krepitvi socialne mreže, o pomenu katere smo pisali v vsebinskem članku Mreženje: zakaj je pomembno?. Mnoge strokovne organizacije in podjetja organizirajo dogodke, kjer lahko posameznik pridobi specifična znanja, ki jih kasneje lahko uporabi na delovnem mestu (in vključi v svoj življenjepis). Pogosto se tovrstna neformalna izobraževanja izvajajo kar v spletnih okoljih, udeležba na le-teh pa prihodnjemu delodajalcu pokaže kandidatovo željo po pridobivanju ali poglabljanju svojega znanja in zavzetosti za učenje.
Vedno pa obstaja možnost, da posameznik sam ustvari svoj lasten projekt, skozi katerega se lahko marsikaj nauči. Na primer programerji se lahko samoiniciativno pričnejo učiti nove programske jezike in pričnejo z razvojem novih aplikacij, sodelujejo na različnih tekmovanjih in podobno. Umetniki lahko ustvarijo svoj lasten portfolio, se prijavljajo na različne razpise in/ali tekmovanja, se udeležujejo razstav in podobno. Vsaka delovna izkušnja, ki jo pridobimo, nas lahko nekaj nauči in s tem pomaga pri ustvarjanju naše karierne poti.
