Pri politični orientaciji govorimo o spektru, ki si ga lahko predstavljamo kot lestvico z dvema koncema – levim in desnim. Vsak izmed njiju predstavlja skupino načel, pri čemer so tista na levi strani običajno nasprotna tistim na desni (in obratno). Večina teh načel se nanaša na to, kateri je najbolj optimalen način za organizacijo družbe.
Razumevanje razlik med enim in drugim delom političnega spektra posamezniku pomaga pri razumevanju tega, zakaj se stranke in posamezni politiki zavzemajo za določene ukrepe.
Kaj je ‘levica’?
Leva stran političnega spektra si v temelju prizadeva za enakopravno družbo in verjame, da mora država igrati pomembno vlogo v življenju državljanov, da bi to dosegla.
Levica običajno podpira višjo obdavčitev bogatih, socialno pomoč za revne in državno regulacijo / nadzor nad podjetji. To lahko pomeni tudi intervencionistični pristop k ekonomiji, kjer država posreduje v namene preprečitve recesije (obdobja gospodarskega upada). To lahko storijo tako, da v času gospodarskega razcveta pobirajo visoke davke, nato pa ta denar porabijo, ko ga gospodarstvo potrebuje.
Glavni poudarki levice so na socialni pravičnosti in enakosti, pri čemer se zavzema za zmanjšanje neenakosti med ljudmi, predvsem v dostopu do osnovnih življenjskih potrebščin (npr. zdravstvena oskrba, dostop do izobraževanja, stanovanjska problematika). Leve stranke se prav tako zavzemajo za dostopne javne storitve za vse, ne glede na ekonomski položaj ljudi.
Kaj je ‘desnica’?
Desna stran političnega spektra se zavzema za zaščito individualne svobode in verjame, da mora imeti država omejeno vlogo v življenju državljanov. Običajno desnica podpira nižje davke in manj regulacije podjetij in hkrati verjame, da konkurenčnost v zasebnem sektorju vodi do izboljšanja storitev. Desnica prav tako pogosto zagovarja ohranjanje tradicionalnih vrednot in stališč, predvsem na področju družine in kulture.
Glavni poudarki desnice so tako na osebni odgovornosti, pri čemer je posameznik sam odgovoren za lastno življenje in je minimalno odvisen od državnih podpor, na prostem trgu, pri čemer se zagovarja svobodno gospodarsko konkurenco, manj regulacij in nižje davke (zlasti za podjetja), ter na tradicionalnih vrednotah (predvsem na družini, narodni identiteti in konservativnih družbenih pogledih).
Primeri političnih strank v Sloveniji
SD (Socialni demokrati) so slovenska stranka z dolgoletno tradicijo, ki se zavzema za socialno pravičnost, enakost, delavske pravice in trajnostni razvoj.
Gibanje Svoboda je stranka, ki je leta 2022 zmagala na volitvah in med svoje programske cilje vključila poudarek na socialni državi, podnebnih spremembah in izboljšanju kakovosti življenja.
Levica je bolj radikalna leva stranka, ki se zavzema za večjo družbeno enakost, pravice delavcev in ekologijo. Njihov pristop do kapitalizma je kritičen, podpirajo pa močno vlogo države v gospodarstvu.
V Sloveniji na desnem političnem polu deluje SDS (Slovenska demokratska stranka), ki predstavlja najmočnejšo desnosredinsko stranko v Sloveniji. Ta stranka zagovarja nižje davke, prosto gospodarstvo in tradicionalne vrednote. Pogosto kritizirajo pomembno vlogo države in podpirajo privatizacijo ter zmanjšanje regulacij.
NSi (Nova Slovenija) je krščansko-demokratska stranka, ki združuje desnosredinsko gospodarsko politiko s krščanskimi vrednotami. Zavzemajo se za prosto podjetništvo, močne družinske vrednote in socialno pravičnost v okviru krščanske etike.
