Uvod
V soboto, 14.03.2026 smo v KMKC kompleksu v sodelovanju s KKŠ organizirali politično soočenje koroških kandidatov, namenjeno mladim. Izmed kandidatov je svojo odsotnost opravičila Ana Taks (Zeleni Slovenije in Stranka generacij). Predstavljamo vam povzetek soočenja v obliki vprašanj in odgovorov, ki so jih kandidati podajali.
Povzetek soočenja po vprašanjih
Vprašanje 1: Beg možganov
“Beg možganov je na Koroškem strukturni problem. Kaj konkretno boste storili, da se bodo mladi po šolanju odločili ostati v regiji?”
Boštjan Gorenšek — Skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča
Izpostavil je, da je beg možganov na Koroškem že dolgo znan problem. Kot ključno rešitev vidi decentralizacijo države in uvedbo pokrajin, s čimer bi se nekatere državne institucije preselile v regije in s tem ustvarile nova delovna mesta. Poudaril je tudi potrebo po davčnih spremembah, predvsem uvedbo razvojne kapice, ki bi slovenskim podjetjem omogočila lažje zadrževanje visoko izobraženega kadra in večjo konkurenčnost v primerjavi z Avstrijo.
Andrej Erjavec — Socialni demokrati
Kot najpomembnejši ukrep za zadržanje mladih je izpostavil stanovanjsko politiko, saj je delež javnih neprofitnih stanovanj na Koroškem (2%) bistveno nižji od slovenskega povprečja (4%). Zavzema se za gradnjo novih javnih neprofitnih stanovanj, ki bi mladim omogočila dostopnejše najemnine. Poleg tega poudarja potrebo po povečanju kupne moči mladih z davčno politiko, razvoju stabilnega podjetniškega okolja ter vzpostavitvi sistemskih varovalk in podpornega okolja za podjetništvo, ki bi mladim omogočilo ustvarjanje lastnih podjetij.
Jure Strah — Levica
Poudaril je, da mladi niso enotna skupina, zato morajo biti ukrepi prilagojeni različnim situacijam – od študentov do mladih, ki po poklicni šoli iščejo zaposlitev. Ključni problem vidi v dostopu do stanovanj, saj brez tega mladi težko začnejo samostojno življenje. Predlagal je tudi vzpostavitev študentskega ali mladinskega doma za mlade, ki bi se po študiju želeli vrniti na Koroško, vendar nimajo sredstev za lastno stanovanje. Decentralizacijo podpira, vendar meni, da sama po sebi ne bi rešila večine težav. Do socialne oziroma razvojne kapice je kritičen, saj meni, da obstajajo učinkovitejši načini davčnih razbremenitev za mlade družine.
Metka Pešl Šater — Gibanje Svoboda
Izpostavila je pomen izobraževanja in pridobivanja izkušenj tudi zunaj regije, ob tem pa poudarila potrebo po ustvarjanju pogojev, da se mladi po končanem študiju vrnejo. Kot konkretne ukrepe je omenila davčne olajšave za nove rezidente, uvedbo dualnega študija, kjer študent del študijskih obveznosti opravlja v podjetju, tudi v domačem kraju, ter razvoj novih študijskih programov, kot je višješolski program elektrotehnike, ki bi lahko povečal povezavo med izobraževanjem in lokalnim gospodarstvom.
Stašo Lodrant — Slovenska demokratska stranka
Poudaril je, da so mladi pogosto zapostavljena skupina in da je na Koroškem premalo priložnosti za dobro zaposlitev, zato se mnogi odločajo za delo v Avstriji. Kot eno od rešitev vidi decentralizacijo državnih institucij, kar bi prineslo več kakovostnih delovnih mest tudi za visoko izobražene kadre, ki so zdaj pogosto vezani na Ljubljano. Dotaknil se je tudi stanovanjske problematike, vendar meni, da so ključni dejavniki za zadržanje mladih predvsem finančne možnosti in kakovostna delovna mesta. Podpira tudi uvedbo razvojne kapice, ki bi pomagala ohraniti ključne kadre v regiji.
Vprašanje 2: Dostop do stanovanj
“Kako boste v tej mandatni dobi konkretno izboljšali dostop do prvega stanovanja za mlade družine s povprečnimi dohodki?”
Boštjan Gorenšek — Skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča
Izpostavil je pomen lastniških in najemniških stanovanj ter potrebo, da imajo mladi možnost priti do lastnega doma. Kot primer razvoja je omenil načrtovano gradnjo približno 150 stanovanj na Prevaljah v prihodnjih letih. Predlagajo državno poroštvo v višini 95 % za nakup prvega stanovanja ali hiše, kar bi mladim olajšalo pridobitev kredita. Pri najemniških stanovanjih predlaga znižanje davčne obremenitve za mlade, poleg tega pa izpostavlja tudi socialne ukrepe, kot je brezplačen vrtec za vse, ki bi razbremenil mlade družine.
Andrej Erjavec — Socialni demokrati
Poudaril je, da je na Koroškem delež neprofitnih stanovanj bistveno prenizek v primerjavi s slovenskim povprečjem. Rešitev vidi v povečani gradnji javnih najemnih stanovanj, saj večja ponudba znižuje cene najemnin in lahko del lastnikov spodbudi k prodaji nepremičnin. Socialni demokrati predlagajo tudi vzpostavitev zemljiškega sklada, ki bi mladim z državnim poroštvom pomagal pri nakupu prvega stanovanja. Ukrep bi moral biti vzpostavljen na državni ravni, da bi mladim omogočil lažji dostop do lastnega doma.
Jure Strah — Levica
Kot glavni razlog za visoke najemnine je navedel pomanjkanje stanovanj ter špekulativne nakupe nepremičnin, zaradi katerih številna stanovanja ostajajo prazna. Po njegovem mnenju je treba spodbujati aktivno rabo stanovanj in obdavčiti lastnike večjega števila nepremičnin, ki jih ne uporabljajo za bivanje. Levica ne podpira obdavčitve prvega ali drugega stanovanja, temveč predvsem večjih portfeljev nepremičnin, ki so kupljene kot investicija. Pri reševanju problema vidi tudi pomembno vlogo sodelovanja z lokalnimi skupnostmi.
Metka Pešl Šater — Gibanje Svoboda
Poudarila je, da je dostop do prvega stanovanja ena ključnih prioritet. Zavzema se za poenostavitev postopkov gradnje, vključno z digitalizacijo procesov (e-gradnja), ki skrajšujejo pot od ideje do realizacije projektov. Podpira tudi progresivni davek na nepremičnine, ki so namenjene investicijam in ne bivanju. Kot primer dobre prakse je omenila hrvaški model subvencioniranih stanovanjskih kreditov, kjer država delno subvencionira obrestno mero in omejuje ceno kvadratnega metra za mlade kupce.
Stašo Lodrant — Slovenska demokratska stranka
Kot glavno težavo je izpostavil visoke najemnine in pomanjkanje stanovanj, kar bi bilo mogoče reševati predvsem s spodbujanjem gradnje novih stanovanj. Po njegovem mnenju je eden največjih problemov birokracija in dolgotrajni postopki za gradbena dovoljenja, zato se zavzema za poenostavitev zakonodaje in hitrejše postopke. SDS podpira tudi državno jamstvo za kredite mladih družin pri nakupu prve nepremičnine ter nasprotuje uvedbi davka na nepremičnine.
Vprašanje 3: Študentski boni
“Kaj boste storili za razširitev mreže ponudnikov na Koroškem in pogostejše razpise?”
Podvprašanje: “Ali podpirate, da razpis ne bi bil enkrat letno, ampak večkrat?”
Boštjan Gorenšek — Skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča
Poudaril je, da je pomanjkanje ponudnikov študentske prehrane na Koroškem dolgotrajen problem. Podpira možnost, da bi se gostinci lahko na razpis prijavili večkrat letno, ne le enkrat. Predlaga tudi organizacijo okrogle mize z lokalnimi ponudniki, kjer bi jih bolje seznanili z možnostmi sodelovanja, vključno z možnostjo koriščenja bonov tudi ob koncih tedna. Ob tem meni, da bi lahko davčne razbremenitve in več štipendij mladim omogočile večjo kupno moč in s tem večjo uporabo študentskih bonov.
Andrej Erjavec — Socialni demokrati
Izpostavil je, da nekateri gostinci nimajo posebnega odnosa do sodelovanja, zato jih je treba bolje nagovoriti in spodbuditi k prijavi na razpis. Predlaga tudi povečanje subvencije študentskih obrokov, predvsem za socialno šibkejše študente, saj je doplačilo za nekatere previsoko. Poudaril je tudi, da bi morali imeti študenti na Koroškem možnost koriščenja bonov tudi ob vikendih, podobno kot v večjih mestih.
Jure Strah — Levica
Poudaril je potrebo po proaktivnem iskanju rešitev za povečanje števila ponudnikov. Ne podpira ideje, da bi pomanjkanje ponudnikov nadomeščali z denarnimi izplačili študentom. Namesto tega vidi rešitev v aktivnejšem vključevanju organizacij, kot je Klub koroških študentov, ter drugih lokalnih pobud, ki bi lahko pomagale pri iskanju novih ponudnikov in izboljšanju sistema študentske prehrane v regiji.
Metka Pešl Šater — Gibanje Svoboda
Izpostavila je, da se nekateri gostinci na razpis ne prijavijo, zato bi bilo treba okrepiti informiranje in spodbujanje lokalnih ponudnikov. Kot eno od možnih rešitev je omenila vključitev kuhinje srednje šole v sistem študentske prehrane, saj obstaja pripravljenost za sodelovanje. Predlagala je tudi razmislek, da bi se študentski boni lahko koristili v domovih za starejše, kjer bi bila prav tako lahko zagotovljena prehrana za študente.
Stašo Lodrant — Slovenska demokratska stranka
Poudaril je, da je dostop do študentske prehrane vprašanje, pri katerem ne bi smelo biti političnih delitev, saj bi moral imeti vsak študent možnost cenovno dostopnega obroka. Po njegovih izkušnjah gostinci pogosto opozarjajo na majhno število koriščenih bonov na Koroškem, saj veliko študentov med tednom študira v drugih mestih. Predlaga razmislek o dodatnih finančnih spodbudah za gostince v manjših regijah, kjer je povpraševanje manjše kot v univerzitetnih središčih.
Vprašanje 4: Subvencionirana bivanja za študente
“Kakšne rešitve in podporo študentom predlagate?”
Podvprašanje: “Kaj pa za študente, ki študirajo na Koroškem – ali vidite rešitve za kakovostno bivanje tu?”
Boštjan Gorenšek — Skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča
Poudaril je potrebo po gradnji več študentskih sob in postelj. Kot pomemben dejavnik vidi tudi boljše prometne povezave, saj bi hitrejši dostop do univerzitetnih središč olajšal študij mladim iz regije. Predlagal je tudi spodbujanje zasebnih investicij v študentske nastanitve, pri čemer bi morala država finančno podpreti takšne projekte, saj so za investitorje pogosto manj privlačni kot gradnja stanovanj za prodajo.
Andrej Erjavec — Socialni demokrati
Po njegovem mnenju je treba problem reševati s kombinacijo različnih ukrepov. Med ključnimi izpostavlja gradnjo novih študentskih domov ter subvencioniranje tržnih najemnin, pri čemer meni, da bi moralo biti število teh subvencij večje oziroma neomejeno. Opozoril je tudi na vpliv turističnega oddajanja stanovanj v mestih, kot sta Ljubljana in obala, kjer bi bilo treba po njegovem mnenju omejiti sobodajalstvo, da bi bilo več stanovanj na voljo za študente.
Jure Strah — Levica
Izpostavil je, da je eden glavnih problemov premalo študentskih domov, saj se v preteklosti ni dovolj vlagalo v njihovo gradnjo. Podpira gradnjo novih javnih in zasebnih študentskih domov ter subvencioniranje najemnin pri zasebnih ponudnikih. Opozoril je tudi na težave študentov z varščinami pri najemih in meni, da bi bilo treba urediti jasnejšo državno regulacijo najemnih razmerij, da študenti ne bi bili v neenakopravnem položaju.
Metka Pešl Šater — Gibanje Svoboda
Poudarila je, da je pomanjkanje študentskih postelj največje v Ljubljani in na obali. Predstavila je načrte za gradnjo novih študentskih domov, s ciljem do leta 2027 zagotoviti približno 1500 novih postelj v Ljubljani in 1000 na obali. Omenila je tudi investicije v obnovo študentskih domov in povečanje subvencij za študentske nastanitve, tako v domovih kot pri zasebnikih. Na Koroškem vidi možnosti za več nastanitvenih kapacitet predvsem, če bi se povečalo število študijskih / visokošolskih programov in študentov v regiji.
Stašo Lodrant — Slovenska demokratska stranka
Ocenil je, da je problem študentskih nastanitev posledica dolgoletnega pomanjkanja ukrepov različnih vlad. Zavzema se za gradnjo novih študentskih domov, hkrati pa predlaga tudi spodbude za zasebne lastnike stanovanj, ki bi oddajali sobe študentom. Po njegovem mnenju bi lahko finančne subvencije lastnikom pomagale povečati ponudbo študentskih nastanitev.
Vprašanje 5: Cena vrtcev
“Zakaj mora starš v letu 2026 vlagati ločeno vlogo, da ne plača več, kot mu zakon dejansko nalaga? In kakšne rešitve vidite, da se vrtci nehajo dražiti in postanejo bolj dostopni vsem staršem, še posebej tistim iz srednjega sloja?”
Boštjan Gorenšek — Skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča
Kot rešitev predlaga uvedbo brezplačnega vrtca za vse, kar bi po njegovem mnenju razbremenilo družine in lahko pozitivno vplivalo tudi na rodnost, zlasti v regijah, kot je Koroška. Opozoril je, da se cene vrtcev pogosto zvišujejo zaradi strukturnih stroškov, na primer ob upokojitvah zaposlenih, zato meni, da bi bilo treba financiranje vrtcev sistemsko urediti na državni ravni.
Andrej Erjavec — Socialni demokrati
Pojasnil je, da na višino cene vrtcev vplivajo tudi stroški dela zaposlenih, ki se z leti zvišujejo. Kot možno rešitev predlaga, da bi na demografsko ogroženih območjih, kot je Koroška, vrtci postali brezplačni, pri čemer bi sodelovali država in občine. Takšen ukrep bi po njegovem mnenju lahko povečal privlačnost regije za mlade družine.
Jure Strah — Levica
Zavzema se za brezplačne vrtce na ravni celotne države, saj meni, da financiranje ne bi smelo biti različno glede na regijo. Po njegovem mnenju ima država dovolj sredstev za tak ukrep, pri čemer predlaga preusmeritev dela proračunskih sredstev, namenjenih za obrambne izdatke, v financiranje javnih storitev, kot so vrtci.
Metka Pešl Šater — Gibanje Svoboda
Podpira idejo brezplačnega vrtca ter poudarja potrebo po enotnejšem in pravičnejšem sistemu plačevanja, saj trenutno višji dohodki staršev pogosto pomenijo tudi bistveno višje plačilo vrtca. Cilj vidi v razbremenitvi srednjega razreda in bolj preglednem sistemu financiranja.
Stašo Lodrant — Slovenska demokratska stranka
Strinja se, da bi lahko bili vrtci brezplačni, saj meni, da ima država za to dovolj sredstev. Poudaril je, da občine pogosto dvigujejo cene vrtcev zaradi rasti stroškov, kot so plače, energenti in surovine, pri čemer občine že zdaj nosijo velik del finančnega bremena. Po njegovem mnenju bi morala država prevzeti večji del financiranja, s čimer bi razbremenila občine in mlade družine.
Vprašanje 6: Vprašanje o stroških mobilnosti in javnem prevozu
“Ali bi podprli predlog za regulacijo cen vozniških izpitov za mlade in uvedbo brezplačnega javnega prevoza za vse mlade po zgledu upokojencev? Kako boste zagotovili, da mladi na Koroškem ne bodo finančno kaznovani le zato, ker živijo v regiji s slabše razvito infrastrukturo?”
Boštjan Gorenšek — Skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča
Poudaril je, da je na Koroškem avtomobil pogosto nujen, saj je javni prevoz slabše razvit kot v večjih mestih. Namesto regulacije cen vozniških izpitov predlaga subvencije za mlade v regijah z manj razvito prometno infrastrukturo. Zavzema se tudi za izboljšanje javnega prevoza, vključno z dodatnimi linijami in voznimi redi, ki bi bili prilagojeni potrebam prebivalcev. Podpira idejo brezplačnega javnega prevoza za študente, predvsem v avtobusnem prometu.
Andrej Erjavec — Socialni demokrati
Opozoril je, da je javni prevoz na Koroškem, zlasti v Mežiški dolini, slabo povezan. Kot možne rešitve vidi razvoj dodatnih oblik mobilnosti, kot so kolesarske povezave in uporaba električnih koles, ter širši nabor ukrepov, ki bi zmanjšali odvisnost od osebnih avtomobilov. Regulaciji cen vozniških izpitov ni naklonjen, podpira pa subvencije za socialno šibkejše. Poudaril je tudi vlogo občin pri prilagajanju prevoznih rešitev lokalnim potrebam.
Jure Strah — Levica
Meni, da bi morali imeti mladi pravico do brezplačnega javnega prevoza, podobno kot upokojenci in invalidi. Ob tem opozarja na potrebo po nadzoru nad porabo javnih sredstev pri prevoznikih, da ne bi prihajalo do zlorab. Pri reševanju prometne problematike vidi ključno vlogo lokalnih skupnosti, saj najbolje poznajo potrebe terena. Pri vozniških izpitih ne podpira neposrednega določanja cen, podpira pa subvencije za prvi poskus opravljanja izpita.
Metka Pešl Šater — Gibanje Svoboda
Podpira brezplačen javni prevoz za študente in poudarja, da so posamezni deli Koroške različno prometno povezani. Kot enega izmed možnih ukrepov je omenila idejo, da bi občine lahko nagradile uspešne dijake s financiranjem vozniškega izpita, če bi za to zagotovile sredstva v proračunu.
Stašo Lodrant — Slovenska demokratska stranka
Opozoril je, da je uporaba javnega prevoza na Koroškem pogosto nizka, saj se mnogi zaradi praktičnosti odločajo za avtomobil. Regulaciji cen vozniških izpitov ni naklonjen, saj meni, da država ne bi smela neposredno posegati v trg, podpira pa možnost subvencij za mlade. Kot zanimivo je izpostavil tudi idejo občinskega financiranja vozniškega izpita za uspešne dijake. Poudaril je, da je bila brezplačna javna vožnja za upokojence uvedena v času vlade SDS, in ocenil, da bi bilo podobne ukrepe v prihodnje mogoče razširiti tudi na mlade.
BLOK: Mladi / občinstvo sprašuje
(1) “Železniška povezava Koroške z Mariborom: Proga med Koroško in Mariborom obstaja, vendar je počasna in ima veliko postaj. Ali vidite možnosti za izboljšanje te povezave?”
Boštjan Gorenšek — Skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča
Povedal je, da podrobnih načrtov za posodobitev proge ne pozna, vendar poudarja, da je železniški promet okolju prijaznejši in manj obremenjujoč za okolje. Meni, da je čas, da se tudi Koroška bolj resno loti razvoja železniške infrastrukture, ter napovedal, da bi kot izvoljeni predstavnik vztrajal pri prizadevanjih za izboljšanje te povezave.
Andrej Erjavec — Socialni demokrati
Opozoril je na primere iz tujine, kjer hitri vlaki bistveno izboljšujejo mobilnost in omogočajo hitrejše potovanje kot z avtomobilom. Po njegovih besedah Slovenske železnice že izvajajo projekte za izboljšanje povezave med Koroško in Mariborom. Dodal je tudi, da bo v prihodnosti pomemben izziv povezava regije z Ljubljano, zlasti ob razvoju prometne infrastrukture, kot je tretja razvojna os.
Jure Strah — Levica
Povedal je, da vlak na tej relaciji občasno uporablja, vendar predvsem takrat, ko se mu ne mudi, saj potovanje traja približno dve uri, kar je po njegovem mnenju predolgo. Izpostavil je tudi nizko zasedenost vlakov na tej progi. Meni, da je treba spremeniti odnos do železniškega prevoza, vendar bo to mogoče le, če bo ta hitrejši in bolj učinkovit.
Metka Pešl Šater — Gibanje Svoboda
Poudarila je, da so vlaki na tej progi večinoma že novejši, vendar trenutno ni načrtovanih novih železniških povezav v smeri Ljubljane. Po njenem mnenju so izboljšave predvsem povezane z obstoječo infrastrukturo in postopnimi posodobitvami.
Stašo Lodrant — Slovenska demokratska stranka
Meni, da je posodobitev slovenskega železniškega sistema nujna in bi morala biti ena izmed prednostnih nalog države. Pozitivno je izpostavil tudi možnost prevoza koles na vlakih, kar po njegovem mnenju povečuje privlačnost železniškega prevoza in lahko prispeva k večji uporabi javnega prometa.
(2) “Kaj konkretno boste storili za Koroško regijo, če boste izvoljeni v državni zbor, glede na to, da se po mnenju mnogih o razvoju regije veliko govori, a premalo naredi?”
Boštjan Gorenšek — Skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča
Poudaril je, da ne želi dajati velikih obljub, temveč želi ostati v neposrednem stiku z mladimi in njihovimi težavami. Kot mentor mladim želi nadaljevati poslušanje njihovih pobud ter vztrajati pri reševanju vprašanj, ki so bila izpostavljena na soočenju, od stanovanjske problematike do razvoja regije.
Andrej Erjavec — Socialni demokrati
Kot eno prvih prioritet bi odprl vprašanje jeklarske industrije, ki je pomembna za regijo. Nadaljeval bi tudi sanacijo Mežiške doline, dokler projekt ne bo dokončan v skladu z načrti. Poudaril je potrebo po gradnji novih stanovanj, saj meni, da je stanovanjska problematika ključna za zadržanje mladih v regiji. Zavzema se tudi za davčne reforme, ki bi mladim zmanjšale stroške in povečale razpoložljivi dohodek.
Jure Strah — Levica
Poudaril je, da so poslanci predstavniki celotne države, ne le posamezne regije. Kljub temu vidi pomembno vlogo poslanca kot povezovalca med lokalno skupnostjo in državo, ki lahko pomaga, da določena sredstva ali projekti dosežejo regijo, kjer sicer morda ne bi bili izvedeni.
Metka Pešl Šater — Gibanje Svoboda
Poudarila je, da želi delovati vztrajno, aktivno in odgovorno. Kot poslanka bi se zavzemala za projekte, ki jih prevzame, ter poudarila, da želi dosledno uresničevati naloge, ki se jih loti.
Stašo Lodrant — Slovenska demokratska stranka
Izpostavil je, da je naloga poslanca predvsem posredovalna, saj mora težave in potrebe regije prenesti na državno raven v Ljubljani. Pri tem je poudaril, da so številna vprašanja, kot so lokalni prevozi znotraj regije, v pristojnosti občin in občinskih svetov. Kot poslanec bi si prizadeval, da bi se problemi Koroške učinkovito predstavili na državni ravni in da bi se za njihovo reševanje vložilo čim več napora.
(3) “Kako bi kot poslanec pomagali županom pri reševanju pomanjkanja zdravnikov in specializantov na Koroškem ter kako bi motivirali mlade zdravnike, da ostanejo v primarnem zdravstvu?”
Boštjan Gorenšek — Skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča
Poudaril je, da je treba več vlagati v zdravstvene domove, predvsem v sodobno opremo in pogoje za delo, saj to pomembno vpliva na odločitev mladih zdravnikov, kje bodo delali. Omenil je tudi pomen dobrih bivalnih pogojev, ki lahko pomagajo pri zadržanju zdravnikov v regiji. Po njegovem mnenju je nujno zmanjšati čakalne dobe, saj morajo bolniki ob bolezni hitro priti do ustrezne pomoči.
Andrej Erjavec — Socialni demokrati
Zavzema se za močno javno zdravstvo, ki mora biti dostopno vsem. Poudaril je potrebo po nadaljevanju reform zdravstvenega sistema ter izboljšanju plačnega sistema, da bi bile plače zdravnikov v javnem zdravstvu primerljive s tistimi v zasebnem sektorju. Ocenil je, da je zdravstveni sistem desetletja stagniral, zato bo potrebna dolgotrajna in vztrajna reforma, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti krepitvi primarnega zdravstva.
Jure Strah — Levica
Po njegovem mnenju je treba problem reševati z več ukrepi na državni in lokalni ravni, kot so zagotavljanje stanovanj za zdravnike ter štipendijske sheme, ki bi mlade spodbudile k delu v regiji. Omenil je tudi pomen regionalnega pristopa pri izobraževanju zdravnikov. Zavzema se za jasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom, pri čemer mora biti javno zdravstvo financirano in organizirano kot javna storitev.
Metka Pešl Šater — Gibanje Svoboda
Poudarila je prizadevanja za privabljanje zdravnikov v regijo in opozorila na problem dolgih čakalnih dob. Po pogovorih z zdravniki meni, da so čakalne dobe deloma posledica sprememb v sistemu družinske medicine, kjer imajo zdravniki širši spekter nalog in obravnavajo več pacientov.
Stašo Lodrant — Slovenska demokratska stranka
Poudaril je, da večina zdravnikov svoje delo opravlja odgovorno in v skladu s poslanstvom. Po njegovem mnenju je najpomembnejše, da pacient dobi pomoč, ne glede na to, kje jo poišče. Zavzema se za zmanjšanje čakalnih dob ter za izboljšanje delovnih pogojev in življenjskih razmer za zdravnike, kar bi lahko pripomoglo k temu, da bi se več zdravnikov odločilo za delo v regiji.
Kratka vprašanja
KV 1: “Kateri mladinski projekti so bili do danes uresničeni na vašo osebno pobudo?”
Boštjan Gorenšek — Skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča
Izpostavil je projekt »Od ideje do keša«, ki je mladim približal podjetništvo in svet startupov. Program je več let potekal v prostorih KMKC kompleksa in je mladim omogočal spoznavanje podjetniških priložnosti ter razvoja idej. Pomagal je tudi pri KMKC kompleksu.
Andrej Erjavec — Socialni demokrati
Kot podžupan je predlagal projekt gradnje hiš za najem za mlade na Čečovju, s katerim naj bi mladim omogočili dostopnejše bivanje in lažji začetek samostojnega življenja.
Jure Strah — Levica
Poudaril je, da projekt KMKC kompleks ni bil izključno njegova pobuda, vendar ga vidi kot pomemben mladinski projekt v lokalnem okolju.
Metka Pešl Šater — Gibanje Svoboda
Izpostavila je uvedbo participativnega proračuna v občini Ravne na Koroškem.
Stašo Lodrant — Slovenska demokratska stranka
Omenil je sodelovanje oziroma podporo pri razvoju KMKC kompleksa, ki predstavlja pomemben prostor za aktivnosti mladih v regiji.
KV 2: “Ali podpirate programe, kot je občinska štipendija v občini Dravograd in subvencija za prevoz za mlade? Bi jih razširili na vse občine Mežiške doline?”
Boštjan Gorenšek — Skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča
Podpira takšne programe in poudarja, da je podobne pobude podpiral že v preteklosti.
Andrej Erjavec — Socialni demokrati
Da.
Jure Strah — Levica
Podpira programe štipendij in subvencij za prevoz ter meni, da bi bilo treba razširiti njihov obseg in zagotoviti več sredstev za podporo mladim.
Metka Pešl Šater — Gibanje Svoboda
Podpira takšne programe in poudarja, da so jih v preteklosti pogosto tudi predlagali. Izpostavlja pa, da je njihova izvedba pogosto odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev in politične podpore.
Stašo Lodrant — Slovenska demokratska stranka
Da, podpira.
KV 3: “Mladi v povprečju preživijo na družbenih omrežjih več ur dnevno. Ali menite, da bi morali biti dostop do določenih platform ali vsebine na družbenih omrežjih zakonsko omejeni za osebe, mlajše od 16 ali 18 let?”
Boštjan Gorenšek — Skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča
Podpira omejitve do približno 16. leta starosti. Ob tem poudarja tudi izobraževanje staršev, saj niso vse vsebine na družbenih omrežjih škodljive.
Andrej Erjavec — Socialni demokrati
Meni, da bi bila omejitev dostopa do približno 16. leta starosti smiselna.
Jure Strah — Levica
Podpira omejitve, podobno kot pri alkoholu ali tobaku, vendar meni, da gre predvsem za strokovno vprašanje, ki zahteva širšo razpravo.
Metka Pešl Šater — Gibanje Svoboda
Podpira omejitve, vendar poudarja predvsem izobraževanje staršev in otrok. O konkretni starostni meji naj po njenem mnenju odločijo strokovnjaki.
Stašo Lodrant — Slovenska demokratska stranka
Podpira omejevanje določenih vsebin ali dostopa prek aplikacij, približno do 16. leta starosti.
KV4: “V povprečju mladi posameznik na Koroškem čaka 517 dni na psihološko podporo. Ali podpirate brezplačen dostop do psihološke pomoči za mlade do 26. leta — brez napotnice, brez čakanja, v okviru javnega zdravstva?”
Boštjan Gorenšek — Skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča
Podpira. Meni, da imajo mladi danes več stisk kot nekoč, zato je pomembno, da pomoč dobijo hitro, preden se težave poglobijo.
Andrej Erjavec — Socialni demokrati
Podpira ukrep. Opozarja na zaskrbljujoče duševno stanje mladih in poudarja pomen razbremenilnih pogovorov ter dodatne podpore.
Jure Strah — Levica
Podpira idejo, vendar poudarja, da je ključna predvsem dobra organizacija sistema, kako takšno pomoč zagotoviti.
Metka Pešl Šater — Gibanje Svoboda
Podpira. Izpostavila je projekte, kot je »To sem jaz«, ter predlaga več sodelovanja med institucijami in mladinskimi organizacijami.
Stašo Lodrant — Slovenska demokratska stranka
Močno podpira. Opozarja, da so se duševne stiske po pandemiji in drugih krizah povečale, zato so strokovne rešitve nujne.
KV 5: “Ali podpirate pravico do splava, ki je v Sloveniji sicer ustavno zagotovljena, a je dostop do njega v praksi vse bolj omejen — pomanjkanje izvajalcev, ugovori vesti, pravico samske ženske do umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo? In ali ste za odpravo zakonske zahteve priče pri sterilizaciji ter znižanje starosti za poseg?”
Boštjan Gorenšek — Skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča
Izrazil je stališče »živi in pusti živeti«.
Andrej Erjavec — Socialni demokrati
Podpira pravico do splava.
Jure Strah — Levica
Podpira pravico do splava in meni, da je nenavadno, da je o tem vprašanju sploh še treba razpravljati.
Metka Pešl Šater — Gibanje Svoboda
Podpira pravico do splava in meni, da o tej pravici ne bi smelo biti dvomov.
Stašo Lodrant — Slovenska demokratska stranka
Podpira pravico do splava, vendar meni, da bi se mnenja lahko razlikovala pri posameznih podrobnostih zakonodaje.
KV 6: “Klub koroških študentov in lokalne mladinske organizacije opravljajo ključno vlogo pri organizaciji prostočasnih in kulturnih dejavnosti za mlade. Ali podppirate njihovo sistemsko financiranje in zagotavljanje ustreznega prostora za delovanje?”
Boštjan Gorenšek — Skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča
Podpira financiranje in delovanje mladinskih organizacij.
Andrej Erjavec — Socialni demokrati
Podpira financiranje. Meni, da so mladinske organizacije pomemben del civilne družbe in pomembna povezava z mladimi.
Jure Strah — Levica
Podpira financiranje. Poudarja, da so takšne organizacije pomembne za razvoj prihodnjih lokalnih voditeljev.
Metka Pešl Šater — Gibanje Svoboda
Podpira financiranje in si želi več sodelovanja z mladimi na lokalni ravni.
Stašo Lodrant — Slovenska demokratska stranka
Podpira delo mladinskih organizacij in meni, da bi bilo morda smiselno sredstva celo povečati.
“Ali želite še kaj dodati?”
Stašo Lodrant — Slovenska demokratska stranka
Poudaril je, da je v politiko vstopil z namenom pomagati mladim. Kot ključna področja svojega delovanja izpostavlja mladino, gospodarstvo in socialo.
Boštjan Gorenšek — Skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča
Poudaril je, da želi tudi v prihodnje ostati v stiku z mladimi. Napovedal je, da bi kot izvoljeni poslanec redno obiskoval KMKC in se pogovarjal z mladimi o njihovih težavah. Ob tem se je zahvalil organizatorjem soočenja.
Andrej Erjavec — Socialni demokrati
Poudaril je, da je Mežiška dolina njegov dom in da se želi za razvoj regije zavzemati na državni ravni. Mlade je pozval, naj se udeležujejo volitev in sodelujejo v družbenem življenju regije, saj bodo le tako lahko izrazili svoje potrebe.
Metka Pešl Šater — Gibanje Svoboda
Izrazila je željo, da bi se več mladih vključilo v politiko, tako na državni kot tudi na lokalni ravni. Ob tem je mlade pozvala predvsem k udeležbi na volitvah.
Jure Strah — Levica
Poudaril je, da kandidira, ker meni, da ni vseeno, kdo vodi državo. Vse prisotne je pozval k udeležbi na volitvah ter poudaril pomen razprav o javnih politikah in odločitvah države.
