Medtem ko se gospodarska rast ukvarja izključno z ustvarjanjem dobička, se ekonomska trajnost nanaša na prakse, namenjene ustvarjanju dolgoročnega gospodarskega razvoja podjetja ali države, hkrati pa tudi upravljanju okoljskih, družbenih in kulturnih vidikov svojih dejavnosti. Gre za uravnoteženje gospodarske rasti in ustvarjanja dobička z vplivom na okolje in ljudi.
Ekonomska trajnost je pomembna za podjetja, saj preko izčrpavanja naravnih in človeških virov ne morejo doseči dolgoročne rasti. Doseganje stalne gospodarske rasti na način, ki škoduje okolju in skupnosti, je namreč nemogoče, saj se s tem destabilizira okolje, v katerem podjetja delujejo. Tako podjetja vse bolj vključujejo zdravje okolja in ljudi v svoje strategije za ustvarjanje dobička.
Zraven koristi za dolgoročno prihodnost planeta jim tovrstna trajnost prinaša tudi številne prednosti. Pomaga jim na primer pri ocenjevanju lastnih operacij za spremljanje porabe energije, kar posledično vodi do prihrankov. Z uvajanjem boljših socialnih praks podjetja hkrati zmanjšajo fluktuacijo zaposlenih in si tako priskrbijo višjo produktivnost. Biti podjetje, ki je opredeljeno kot ekonomsko trajnostno, lahko pomaga pridobiti pogodbe strank in vlad ter poveča zvestobo in zaupanje.
Najpogostejši cilji ekonomske trajnosti segajo na področje podnebnih sprememb, ki zahtevajo zmanjšanje škodljivih emisij, ter programi za enakost spolov in splošno vključenost, ki zahtevajo nediskriminatorne prakse zaposlovanja in plačevanja.
Tudi recikliranje predstavlja enega izmed razširjenih praks ekonomske trajnosti. Trgovine in podjetja vse bolj ponujajo storitve recikliranja svojim strankam, hkrati nekatere znamke oblačil (na primer H&M in Levi’s) ponujajo popuste za donirana oblačila.
V zadnjih časih postajajo vse bolj razširjene tudi ostale prakse tega področja. Mikro kmetijstvo ali mestno kmetijstvo na manjših urbanih zemljiščih predstavlja način za zmanjšanje obremenitve okolja. Prav tako so vse bolj razširjeni in dostopni sončni paneli, ki jih ljudje postavljajo v namene pridobivanja električne energije. Med tovrstne prakse lahko uvrščamo tudi mestno izposojo koles, kot na primer BicikeLJ in MBajk. Zaradi tovrstnih ponudb se vse več ljudi odloča za mestno vožnjo s kolesom, ki predstavlja bolj trajnosten način prevoza po mestu, kot na primer vožnja z avtomobilom.
