Evropska unija se je s podpisom Pariškega sporazuma zavezala k skrbi za ohranjanje globalnega segrevanja na varnih ravneh. V okviru tega si je zastavila cilj, da bo do leta 2020 svoje izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za 40 % (v primerjavi z letom 1990), do leta 2030 za 55 % in do leta 2050 za 95 %. Leta 2019 je s sprejemom Evropskega zelenega dogovora za svoj glavni cilj, ki ga skuša doseči do leta 2050, postavila evropsko podnebno nevtralnost.
Evropski zeleni dogovor (angl. European Green Deal) je sveženj političnih in zakonodajnih ukrepov, ki jih je decembra 2019 predstavila Evropska komisija. Namenjen je doseganju podnebnih in okoljskih ciljev, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in doseganjem ogljične nevtralnosti do leta 2050, prehodom na čisto energijo, trajnostni mobilnosti, trajnostnem kmetijstvu in Agozdarstvu ter spodbujanju krožnega gospodarstva. Evropski zeleni dogovor priznava tudi potrebo po socialni pravičnosti in vključenosti, zato vključuje tudi cilje za zaposlovanje, izobraževanje in zdravje. Cilj Evropskega zelenega dogovora je preoblikovati evropsko gospodarstvo in družbo na trajnostni način, ki bo bolj odporen na podnebne spremembe, hkrati pa bo zagotovil boljšo kakovost življenja za vse prebivalce Evrope.
Evropski zeleni dogovor sestavlja osem ključnih področij: (1) povečanje podnebnih ambicij EU za leti 2030 in 2050; (2) zagotavljanje čiste, dostopne in varne energije; (3) mobilizacija industrije za čisto in krožno gospodarstvo; (4) gradnja in obnova na energetsko in virsko učinkovite načine; (5) ambicija ‘ničelne onesnaženosti’ okolja; (6) ohranjanje in obnavljanje ekosistemov in biotske raznovrstnosti; (7) strategija ‘Od vil do vilic’ in (8) pospeševanje prehoda na trajnostno in pametno mobilnost.
Cilji Evropskega zelenega dogovora so razdeljeni v tri ključna področja:
1.) Prehod na čisto energijo in nizko-ogljično gospodarstvo:
- Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za najmanj 55 % do leta 2030 in doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050
- Povečanje deleža obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti
- Prehod na trajnostno mobilnost in zmanjšanje emisij iz prometa
- Spodbujanje inovativnih tehnologij, ki podpirajo prehod na nizkoogljično gospodarstvo
2.) Ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti:
- Ohranjanje in obnovitev ekosistemov, ki so ključni za preživetje človeštva in živali
- Zmanjšanje onesnaževanja zraka, vode in tal ter spodbujanje krožnega gospodarstva
- Zmanjšanje uporabe pesticidov in spodbujanje trajnostnega kmetijstva in gozdarstva
3.) Zagotavljanje pravičnega in inkluzivnega prehoda:
- Spodbujanje trajnostnega razvoja in zelenih delovnih mest
- Zagotavljanje socialne pravičnosti in vključenosti ter zmanjšanje socialnih neenakosti
- Izobraževanje in ozaveščanje javnosti o pomenu trajnostnega razvoja in zelenih ukrepov.
Trajnostni razvoj predstavlja pristop k razvoju, , ki omogoča izpolnjevanje potreb sedanjih generacij, brez da bi pri tem ogrožali možnosti izpolnjevanja potreb prihodnjih generacij. To je definicija, ki izhaja iz opredelitve trajnostnega razvoja, ki jo je leta 1987 sprejela Svetovna komisija za okolje in razvoj v poročilu, imenovanem ‘Our Common Future’.
Trajnostni razvoj spodbuja gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest, ki temeljijo na nizko-ogljični tehnologiji, kar vodi k izboljšanju kakovosti življenja ljudi in hkrati zmanjšanju vpliva na okolje in podnebne spremembe. V kontekstu EU je tovrsten razvoj ključen za doseganje ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in ohranjanja naravnih virov. Kot takšen igra pomembno vlogo pri doseganju ciljev Evropskega zelenega dogovora.
