Skladno s projekcijami svetovne populacije bo ta do leta 2050 zajemala 9.8 milijard ljudi. Večje število prebivalstva hkrati pomeni večje povpraševanje po virih, kar lahko vodi do izčrpavanja naravnih virov, povišanja emisij toplogrednih plinov in onesnaževanja okolja. Odgovorni potrošniki lahko zmanjšajo svoj okoljski odtis tako, da pri nakupovanju delujejo kot volivci, ki se odločajo za podporo trajnostnim praksam in podjetjem, ki delujejo čim bolj etično in okolju prijazno.
Odgovorno potrošništvo v nakupovalnih odločitvah vključuje družbene, okoljske in etične vidike. To pomeni, da potrošniki, predani temu modelu potrošnje, izbirajo načine, pri katerih njihova dejanja puščajo minimalne okoljske odtise, hkrati pa imajo pozitivne učinke na družbo. Na ta način odgovorno potrošništvo sega tudi na področje družbene odgovornosti.
Obstaja več načinov, s katerimi se lahko približamo ali dosežemo odgovorno potrošništvo. Eden izmed najbolj očitnih je seveda splošno zmanjšanje potrošnje. Nekateri potrošniki se opredeljujejo za minimaliste, saj kupujejo le tisto, kar je zanje zares nujno. Ko se odločimo za ta način potrošništva, si lahko v pomoč zastavimo ti dve vprašanji: »Ali zares potrebujem ta izdelek?« in »Ali že imam kaj podobnega?«.
Pri odgovornem potrošništvu pa igra pomembno vlogo tudi lokalno nakupovanje. Ta način nakupovanja ima mnoge prednosti:
- Pri lokalnih izdelkih je sledljivost le-teh veliko enostavnejša. S tem se poveča verjetnost, da so bile pri ustvarjanju, gojenju, proizvodnji, obdelavi, predelavi, skladiščenju in pošiljanju spoštovane delavske (človeške) pravice in delovni standardi.
- S tem načinom potrošnje privarčujemo z energijo in zmanjšamo emisije toplogrednih plinov, saj se izognemo prevozu iz oddaljenih krajev, ki povzroča več emisij.
- Hkrati se zmanjša potreba po embalaži, saj izdelki, ki ne potujejo daleč, ne potrebujejo takšne zaščite.
- S tem tudi pomagamo krepiti lokalno gospodarstvo.
Pri tovrstnem načinu nakupovanja si lahko kot smernice zastavimo dodatna vprašanja: »Kje in kako je bil ta izdelek narejen?« in »Ali je ta izdelek kakovosten in trajnosten?«.
Pri odgovornem potrošništvu pa ne smemo pozabiti tudi na možnost ponovne rabe izdelkov in ‘kupovanja z druge roke’ (angl. thrifting). Na ta način izdelkov, ki jih ne uporabljamo več, ne zavržemo, temveč jih predamo v druge roke. Lahko jih podarimo ljudem, ki jih potrebujejo, ali predamo organizacijam, ki se s tem ukvarjajo (na primer Humana, Rdeči križ, Karitas itd.). V vlogi potrošnika pa lahko namesto, da bi kupili nove izdelke, preverimo različne trgovine, ki rabljenim izdelkom dajejo možnost ponovne uporabe.
