Vsak posameznik ima možnost, da prispeva k izboljšanju družbe. To se lahko začne z majhnimi, nenačrtovanimi dejanji, ki jih vključimo v naš vsakdan, ali pa z načrtnimi vedenji, pri katerih lahko sodelujemo tudi z ostalimi člani družbe.
O nenačrtnih dejanjih, s katerimi izboljšamo družbo, vemo že veliko. Primeri tega so recimo pomoč starejši osebi, ki prečka prometno cesto, ali pa nudenje pomoči sošolki pri opravljanju naloge, ki ji ne leži. Kako pa lahko načrtno prispevamo k izboljšanju družbe?
Vsi ljudje nismo enako privilegirani in nimamo enakih možnosti, zato je pomembno, da se tega zavedamo in tudi manj privilegiranim pomagamo pri izboljšanju njihovega stanja. Eden izmed teh načinov je prostovoljstvo. Namen tega akta je prispevati k dobrobiti skupnosti, predvsem kot odgovor na različne potrebe ljudi. Prednost tega je, da si lahko vsak izbere področje, ki ga v največji meri zanima in na katerem bi rad sodeloval. Lahko gre na primer za pomoč starejšim, brezdomnim, otrokom, okolju, živalim in tako naprej. Prav tako lahko zajema obliko predajanja znanja, pri čemer lahko nudimo pomoč tistim, ki potrebujejo pomoč pri izobraževanju. Prostovoljstvo je tudi odlična priložnost, da se povežemo z ostalimi ljudmi, hkrati pa pridobimo izkušnje, ki nas obogatijo, hkrati pa pomagajo pri kasnejšemu iskanju zaposlitve.
Stanje ranljivih skupin lahko preprosto izboljšamo tudi s tem, da spodbujamo enakopravnost in se borimo proti različnim oblikam diskriminacije. Pomembno je, da se na tem področju izobražujemo in da tudi v praksi vstopamo v stike z različnimi družbenimi skupinami. Slednje pripomore k premagovanju predsodkov in ustvarjanju bolj vključujoče in strpne družbe. Prav tako je za vzpostavljanje dobrega temelja družbe pomembno, da si nudimo medsebojno pomoč – ta lahko prevzema obliko pomoči pri izvajanju različnih opravil, ali pa preprosto prijaznega pogovora.
Boljšo družbo lahko dosežemo tudi tako, da smo okoljsko ozaveščeni in ravnamo skladno z varovanjem okolja. Eden izmed načinov pro-okoljskega (okolju prijaznega) vedenja je zmanjšanje odpadkov, tako da zmanjšamo uporabo plastike za enkratno uporabo, recikliramo in kompostiramo. Paziti moramo tudi na našo energetsko porabo, na primer v gospodinjstvu in v šoli, kjer pazimo, da po uporabi izklapljamo električne naprave, hkrati pa se trudimo uporabljati obnovljive vire energije, ko je to izvedljivo.
V družbi nastopamo tudi v vlogi potrošnikov. Na tem področju je pomembno, da se zavedamo vpliva naših nakupovalnih odločitev. S tem, da kupujemo lokalno, pomagamo pri krepitvi lokalnega gospodarstva, hkrati pa s tem sprejmemo tudi okolju prijazno odločitev. Nakup lokalnih izdelkov namreč zmanjša onesnaževanje, saj niso potrebni uvozi iz odročnih lokacij, ki povzročijo povišane emisije. Lokalni kmetje in ostali ponudniki prav tako pogosto uporabljajo trajnostne metode pridelave, kot so na primer ekološko kmetovanje, raba obnovljivih virov energije in zmanjšana uporaba pesticidov. S kupovanjem pri lokalnih kmetih tudi spodbujamo sezonsko prehrano, kar pomeni, da uživamo hrano, ki je v tistem obdobju zrela in pripravljena za zaužitje. S tem ponovno zmanjšamo potrebo po transportu iz oddaljenih krajev.
Pomembno je tudi, da smo aktivni državljani. Na tem področju je naša prva naloga informiranje in posledično oblikovanje lastnega mnenja o političnih in ostalih družbenih vprašanjih. Informiranje oziroma ozaveščanje o aktualnem družbenem dogajanju lahko izvira iz različnih virov, kot so na primer časopisi in revije, spletni portali z novicami, televizijska in radijska poročila in različne objave na spletnih in družbenih omrežjih. Različni viri ponujajo različne perspektive (poglede na stvari, dogajanja), zato je pri ustvarjanju lastnega mnenja pomembno, da imamo raznolike vire informacij. Ko pridobimo volilno pravico, pa je naša dolžnost, da se udeležujemo volitev.
Ustvarjanje boljše družbe tako ni samo naloga države in velikih organizacij, temveč odgovornost vsakega posameznika. Vsak lahko naredi majhne korake v smeri večjih družbenih sprememb.
