Mladost je pomembno obdobje v življenju, saj predstavlja čas, v katerem posameznik vstopa v svet odraslih in si pri tem oblikuje svojo identiteto, razvija vrednote in se sooča z izzivi, ki bodo usmerjali njegovo prihodnost.
Združeni narodi so leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih. Dan je tako namenjen razpravljanju o različnih vprašanjih, ki se nanašajo na mlade, ter hkrati opozarjanju na njihovo pomembno vlogo v družbi na področju izobraževanja, zaposlovanja, reševanja sporov in boja za socialno pravičnost.
V času, ko se soočamo z mnogimi globalnimi izzivi, kot so na primer podnebne spremembe, gospodarska negotovost in družbene neenakosti, so pogosto prav mladi tisti, ki v reševanje izzivov vpeljejo nove perspektive in rešitve. Sposobnost razmišljanja izven okvirjev omogoča ustvarjanje novih, inovativnih idej in pristopov, ki imajo potencial spremeniti družbo na bolje.
Mladi so precej aktivni na področju okoljevarstva. V raziskavi slovenskih mladih z leta 2020 so preverjali kako pomembno je slovenskim mladim varovanje narave in živeti v čistem in neokrnjenem okolju. Kar 45,6% mladih je navedlo, da je varovanje narave pomembno, 38,6% pa je tistih, ki se jim to zdi zelo pomembno. Večina mladih pravi, da jim je živeti v čistem in neokrnjenem okolju pomembno (44,5%) ali zelo pomembno (44,6%). Le majhen je delež tistih respondentov, ki jim varovanje narave sploh ni pomembno (0,9%), prav tako življenje v čistem in neokrnjenem okolju (0,4%).
Da je okoljevarstvo za mlade pomembno, pa se ne kaže le v njihovih vrednotah, temveč tudi v praksi. Zelo visok delež slovenskih mladih zaradi okoljskih razlogov samoomejuje in minimizira svojo potrošnjo in nakupe na zgolj tisto, kar zares potrebujejo. Takšnih je več kot polovica (51,2%). Tudi med slovenskimi mladimi je politično potrošništvo široko razširjeno, kar se kaže tako v bojkotiranju (zavračanju posameznih izdelkov), kot v kontekstu nakupovanja iz političnih, etičnih in okoljskih razlogov. Okoljsko odgovorno potrošništvo in potrošniški aktivizem tako postajata vse bolj konvencionalni praksi političnega samoizražanja mladih. V namene varovanja okolja več kot polovica mladih poroča, da kupujejo lokalne izdelke, ki se ne prevažajo na velikih razdaljah. Velik del mladih (40,2%) trdi, da se izogiba uporabi plastike za enkratno uporabo. Skoraj polovica vseh anketiranih (47,5%) vpliva na svoje bližnje, da se obnašajo do okolja prijazno.
Seveda pa to ne velja le za slovenske mlade, hkrati pa skrb in akcije mladih ne segajo le na področje okoljevarstva. Podnebni aktivizem mladih je razširjen po vsem svetu, pri čemer so najbolj znani primeri le-tega protesti Fridays for Future. Zraven tovrstnega aktivizma so mladi širom sveta aktivni na primer na področju aktivizma LGBTQ+, rasne pravičnosti (na primer gibanje Black Lives Matter), aktivizma za pravice žensk, dostopnosti izobraževanja za vse, zdravega načina življenja, duševnega zdravja in ogromno ostalih področij, na katerih skušajo ustvariti boljšo prihodnost za vse. Predanost, ki jo mladi izkazujejo različnim družbenim vprašanjem nas tako opominja, da so mladi naše upanje za boljši in pravičnejši svet.
