Kako je modna industrija povezana z okoljem?
Za proizvodnjo tekstila se porabi ogromno naravnih virov. Na primer za izdelavo ene bombažne majice se porabi približno 2,700 litrov vode, kar je količina, ki jo posameznik spije v 2,5 letih. Zraven vode se uporablja tudi zemlja, na kateri raste bombaž in ostala vlakna.
Leta 2020 je bila tekstilna industrija tretji največji vir degradacije vode in uporabe zemljišč. Tega leta so v povprečju porabili 9 kubičnih metrov vode, 400 kvadratnih metrov zemlje in 391 kilogramov surovin za zagotavljanje oblačil in obutve vsakega državljana EU.
Tekstilna proizvodnja je po nekaterih ocenah odgovorna za 20% globalnega onesnaževanja vode. Slednje je predvsem rezultat barvanja in pranja oblačil. Ena sama pralna količina poliestrskih oblačil lahko namreč sprosti okrog 700.000 mikroplastičnih vlaken, ki pogosto končajo v prehranjevalni verigi. Večina mikroplastike iz tekstila se sprosti med prvimi nekaj pranji, kar je posledica tega, da hitra moda (angl. fast fashion) temelji na množični proizvodnji, nizkih cenah in visokih količinah prodaje, kar spodbuja mnoga prva pranja.
Kakšen je ogljični odtis modne industrije?
Dotaknimo se še emisij toplogrednih plinov. Modna industrija je odgovorna za približno 10% globalnih emisij ogljika, kar je več kot mednarodni leti in pomorski prevoz skupaj. Po podatkih Evropske agencije za okolje so nakupi tekstila v EU leta 2020 povzročili približno 270 kg emisij CO2 na osebo, kar pomeni, da so povzročili približno 121 milijonov ton emisij toplogrednih plinov.
Kakšni so podatki za Slovenijo?
V Sloveniji letno zavržemo kar 17.000 ton odpadnega tekstila. Povprečni Slovenec letno zavrže okrog 18 kilogramov oblačil. Veliko tekstila se odda v zabojnike, namenjene tekstilu, ali izmenja na izmenjevalnicah, odda v humanitarne namene ali proda v trgovine z rabljenimi oblačili, vendar jih še vedno ogromno konča v zabojnikih za mešane komunalne odpadke, odlagališčih in sežigalnicah. Predsednica društva Ekologi brez meja poroča, da so v sklopu projekta Obleka naredi človeka ugotovili, da Slovenci pogosto posegamo po nizkocenovnih oblačilih slabše kvalitete, hkrati pa si premalo oblačil izposodimo ali kupimo iz druge roke.
Kako pa je z recikliranjem?
Tekstil in oblačila je težko reciklirati, saj so sestavljena iz materialov, ki otežujejo ta proces. Zato je pomembno, da izbiramo oblačila in tekstil, ki sledijo načelom ekološkega oblikovanja, kot tudi poudarjajo v zbornici komunalnega gospodarstva. Oblačila, ki niso več v uporabi, lahko zamenjamo, oddamo ali prodamo po nižji ceni in jim s tem podaljšamo življenjsko dobo, hkrati na ta način zmanjšamo potrebo po kupovanju novih oblačil.
Kje lahko kupim oblačila z druge roke?
Tudi v Sloveniji se je kupovanje z druge roke precej razširilo. Rabljena oblačila se prodajajo in kupujejo preko spleta, na primer na Facebooku (Marketplace), Instagram profilih, Bolha.com in podobno, hkrati pa jih lahko kupimo tudi v fizičnih trgovinah (na primer Humana).
