Zakaj bi se morali zanimati za hrano, ki konča med odpadki? Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo se tretjina svetovno proizvedene hrane na svetu izgubi / ostane med odpadki, hkrati pa več kot 820 milijonov ljudi na svetu nima dovolj hrane in več kot dvakrat več ljudi trpi zaradi podhranjenosti.
Kje nastanejo tovrstni odpadki? Hrana se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige, tj. na kmetijah, pri prevozu, obdelavi, predelavi in proizvodnji, v trgovinah, restavracijah in javnem sektorju (npr. v šolah, bolnišnicah in ostalih ustanovah) ter posameznih gospodinjstvih.
Kako je s tem v Sloveniji? Po ocenah Eurostata v Sloveniji v povprečju vsak posameznik letno zavrže 68 kilogramov hrane, kar je najmanj v primerjavi z ostalimi državami EU. Povprečje za celotno EU namreč znaša 131 kg odpadne hrane na osebo. Največ tovrstnih odpadkov proizvede Belgija (262 kg na osebo), sledi Danska (230 kg na osebo) in nato Portugalska (181 kg na osebo). Letno v Sloveniji zavržemo okrog 143.000 ton hrane, pri čemer je 40 % te še vedno užitne.
Kaj se dogaja v smeri izboljšanja te situacije?
Strategija »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet« je kratek dokument, ki zraven uvodnih pojasnil in analiz določa tudi strateške cilje za upravljanje s presežki in zmanjšanje izgube hrane. Ti strateški cilji so:
(1) preprečevanje nastajanja izgub hrane, presežkov hrane in odpadne hrane (na področju proizvodnje in potrošnje), (2) zmanjševanje količine odpadne hrane s prerazporejanjem in uporabo presežkov hrane (doniranje, predelava v nove izdelke ali preusmerjanje v hrano za živali) ter (3) ustrezno ravnanje z odpadno hrano (aerobna in anaerobna obdelava in ostali postopki obdelave odpadkov). Bistvo tega trajnostnega razvojnega cilja je do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka. Eden ključnih ciljev te strategije je sprememba načina razmišljanja v družbi, ki bi pomenila spoštljiv odnos do hrane in naravnih virov, potrebnih za njeno proizvodnjo.
Strategija »Od vil do vilic« si je za cilj zastavila bolj zdravo in trajnostno prehrano v Evropi. Evropska komisija je to strategijo predstavila leta 2020 kot enega ključnih ukrepov v okviru evropskega zelenega dogovora. Namen te strategije je sedanji prehranski model EU preusmeriti v trajnostni model. Med glavne cilje te strategije spada: zagotavljanje zadostne, cenovno dostopne in hranljive hrane v okviru omejitev planeta, prepolovitev uporabe pesticidov in gnojil ter prodaje antimikrobikov, povečanje površine za ekološko kmetovanje, spodbujanje bolj trajnostne porabe hrane in zdrave prehrane, zmanjšanje izgube in količine zavržene hrane, boj proti goljufijam s hrano v dobavni verigi in izboljšanje dobrobiti živali.
Kaj pa lahko storimo sami, da prispevamo k izboljšanju stanja? Naša individualna odgovornost je, da sprejmemo odločitve, s katerimi bomo zmanjšali količino odpadne hrane kolikor je to le mogoče. Majhne spremembe v vsakodnevnih navadah lahko pomembno prispevajo k izboljšanju stanja. Na primer s tem, da načrtujemo obroke in skladno s tem ustvarimo seznam živil, ki jih potrebujemo, si lahko pomagamo, da kupujemo le tisto, kar zares potrebujemo. Če vemo, da živil ne bomo uporabili pravočasno, jih lahko zamrznemo, da s tem podaljšamo rok uporabe. Tudi v restavracijah moramo biti pozorni na količino hrane, ki si jo naročimo. V kolikor pa nam kljub temu nekaj hrane ostane, si jo lahko vzamemo domov in uporabimo kasneje.
