Mladi v Sloveniji predstavljajo najmanjši delež volilnega telesa. Po podatkih Državne volilne komisije je v starostni skupini od 18 do 30 let manj kot 15 odstotkov vseh volilnih upravičencev, medtem ko starejši od 61 let predstavljajo kar 36 odstotkov. Toda šibkejši vpliv mladih na volilne izide ni posledica zgolj njihovega manjšega števila, temveč tudi tradicionalno nižje volilne udeležbe. Na parlamentarnih volitvah leta 2022 je bila udeležba med mladimi 62,7-odstotna, kar je najmanj med vsemi starostnimi skupinami, ob skupni 70-odstotni volilni udeležbi.
Razlogi za nižjo udeležbo so večplastni. Mladi pogosto izražajo nezaupanje v politiko in občutek, da njihov glas ne prinese resničnih sprememb. Hkrati so v obdobju prehoda – študij, iskanje zaposlitve, stanovanjska negotovost – kar lahko zmanjšuje njihovo politično vključenost. Poleg tega del mladih politiko doživlja kot oddaljeno od svojih vsakodnevnih težav, kot so visoke najemnine, negotove zaposlitve in dostop do javnih storitev. Pomembno vlogo igra tudi vpliv družbenih omrežij, kjer so politične vsebine pogosto poenostavljene ali polarizirane, kar lahko vodi bodisi v radikalizacijo bodisi v umik iz političnega prostora. K nižji udeležbi prispeva tudi občutek, da politične stranke mladim ne namenjajo dovolj pozornosti ali jih vključujejo predvsem simbolno, ne pa kot enakovredne sogovornike pri oblikovanju politik.
Kljub temu pa zadnje raziskave kažejo, da se zanimanje mladih za politiko povečuje. Vse več se jih zna politično opredeliti, več je razprav o družbenih vprašanjih, opazna pa je tudi večja mobilizacija ob ključnih temah, kot so stanovanjska problematika, podnebne spremembe in mednarodni konflikti.
Prihodnost volilne udeležbe mladih bo v veliki meri odvisna od tega, ali bodo politične institucije znale nagovoriti njihove konkretne potrebe in obnoviti zaupanje v demokratične procese. Mladi namreč niso apatični – postajajo zahtevnejši, bolj kritični in bolj občutljivi na vprašanja, ki neposredno vplivajo na njihovo prihodnost.
