Na podlagi česa določene države opredelimo kot ‘zelene’?
Biti ‘zelen’ odraža stopnjo, do katere država skrbi za ohranjanje in obnavljanje naravnega okolja in njegovih virov ter zdravja svojih državljanov, kar se kaže v oblikovanju politik in učinkovitosti njihovih trenutnih ukrepov.
Na tem področju je bila izvedena obsežna študija, ki je analizirala najbolj in najmanj zelene države na svetu. V te namene so združili in primerjali štiri različna področja, in sicer EPI (indeks okoljske uspešnosti), JRC (poročilo skupnega raziskovalnega središča EU), indeks zelene prihodnosti (GFI) tehnološkega inštituta Massachusetts (MIT) in IQAir (informacijska platforma).
Kratka razlaga področij:
EPI – Environmental Performance Index, razvit s strani Yale University z namenom rangiranja držav glede na uspešno soočanje z okoljskimi izzivi. Uporavkja 40 indikatorjev, ki se nanašajo na spopadanje s podnebnimi spremembami, okoljsko zdravje in vitalnost ekosistema.
GFI – Green Future Index, razvit s strani Massachusetts Institute of Technology z namenom rangiranja nacij in teritorijev glede na njihov napredek in predanost trajnostni prihodnosti. Preučuje 22 indikatorjev, ki sodijo na področja podnebnih politik, emisij toplogrednih plinov, energije, zelene družbe in čiste inovacije.
JRC – EU’s Joint Research Centre, poročilo z leta 2020, ki ponuja pregled emisij CO2 v 200 državah in teritorijih.
IQAir – ponuja največjo platformo s podatki o kvaliteti zraka.
Preglejmo nekaj držav in razloge za opredelitev le-teh kot ‘zelene’. Sodeč po tej študiji med najbolj zelene države sodijo nekatere evropske države. Švedska ima močno oceno EPI (5. mesto) in GFI (9. mesto), hkrati pa je na 4. mestu po najnižji povprečni letni koncentraciji PM2,5 (mikrodelci). Kot večina ostalih evropskih držav pa ima Švedska visoke emisije CO2 na prebivalca, pri čemer se globalno uvršča na 28. mesto, v Evropi pa na 4. Švedska ima zraven tega odlično oceno v EPI za zaščito morskih ekosistemov.
Danska velja za pionirja na področju spodbujanja trajnosti in kot takšna se uvršča visoko na tej lestvici, pri čemer z EPI in GFI dosega 1. in 2. mesto. Glede emisij CO2 na prebivalca in povprečno letno koncentracijo delcev PM2,5 pa je uvrščena relativno nižje, in sicer na 31. in 16. mesto. Ena izmed prednosti Danske na tem področju je to, da dosega prvo mesto pri kazalniku čiščenja odpadne vode EPI, kar pomeni, da je 100 % njenega prebivalstva priključenega na kanalizacijski sistem in hkrati je 100% gospodinjske odpadne vode prečiščene.
Združeno kraljestvo v zadnjih letih na tem področju napreduje, saj želi doseči svoj cilj ‘neto ničelne vrednosti’ (nanašajoč na emisije ogljika) do leta 2050. S tem, da se uvršča na 2. mesto po EPI in 4. mesto po GFI kaže odločenost do uresničitve zelene prihodnosti.
Finska je država, ki se po EPI uvršča na 3. mesto, po GFI pa na 6. Hkrati dosega prvo mesto za najnižjo letno povprečno koncentracijo PM2,5. Da bi postala bolj ‘zelena’, se mora osredotočiti predvsem na zmanjšanje svojih emisij CO2, saj se na tem področju uvršča na 45.mesto. Spremembe se že dogajajo, hkrati pa država načrtuje tudi zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv za 50 % do leta 2030.
Švica zaseda 9. mesto na EPI in 14. mesto na GFI. Glede emisij CO2 na prebivalca in letne povprečne koncentracije PM2,5 se umešča na 27. in 20. mesto. Dosega pa popolne rezultate za kazalnike higiene in pitne vode EPI, kar pomeni, da ima ene izmed najnižjih stopenj DALY (disability-adjusted life years) na svetu. Eden od njenih ciljev je doseganje 100 % obnovljive energije do leta 2050.
