Politična participacija mladih je pomembna, saj napoveduje trende v prihodnosti. Mladi pa so hkrati tisti del populacije, ki redkeje participira v politiki.
K večjemu udejstvovanju v politiki nas spodbujajo družbene norme. Če je družbena norma to, da ljudje v okolici hodijo na volitve, je večja verjetnost, da bo tam raven politične participacije višja.
Zakaj je politična participacija mladih relativno nizka?
Mladi se sicer zavedajo, da ima politika velik vpliv na življenja ljudi, ampak dojemajo politične institucije in funkcionarje kot neodzivne.
Na tem področju je tako v zvezi z mladimi pogosto govora o politični apatiji in politični alienaciji. Prvi izraz predstavlja drugo ime za odsotnost zanimanja za politiko, pri čemer se krivda ali odgovornost za to pripiše posamezniku. Drugi izraz pa se nanaša na odtujenost (mladih) od političnega sistema in institucij. Slednje pogosto nastane zaradi mišljenja, da se mladih ne upošteva in se ne vpraša po njihovih željah in potrebah.
Politična participacija mladih v Sloveniji
Mladi posledično v konvencionalnih političnih kanalih ne vidijo učinkovitega sredstva za izražanje svojega mnenja. Posledično so aktivnejši v protestni participaciji, civilno-družbeni participaciji, političnem potrošništvu in participaciji, vezani na IKT.
*Protestna participacija: Med njo sodijo različni shodi, na primer Fridays for Future.
*Civilno-družbena participacija: Vanjo sodi vse, kar se nanaša na širšo obliko politične participacije. Primeri le-te so različna članstva, aktivnosti in podpora v okoljskih organizacijah, gasilskih družbah, prostovoljnih društvih. Posameznik jih na tem področju podpira, daruje, pomaga s svojim časom in/ali donacijami.
*Politična participacija, vezana na IKT: Mladi v Sloveniji (15-29 let) so v primerjavi z odraslimi (30+ let) dosegali več kot 3x višjo IKT participacijo. To v praksi pomeni, da so v večji meri sodelovali v razpravah na različnih spletnih forumih, komentirali prispevke novinarjev na medijskih portalih, bojkotirali, sodelovali v spletnih političnih forumih ali razpravnih skupinah in podobno.
Slovenskih mladih ni mogoče označiti za apatične oziroma nezainteresirane (brezčutne ali brezbrižne) za družbeno politično življenje. Kljub temu imajo tako slovenska mladina, kot tudi slovenski odrasli slabo mnenje o političnih elitah.
Zakaj bi neparticipacija državljanov (in mladih) ustrezala političnim strankam? Neparticipacija državljanov lahko ustreza elitam, saj participacija sama po sebi pomeni vršenje pritiska na elite, da naredijo korak v smeri družbenih sprememb.
